Za posameznika najprimernejša toplotna črpalka je tista, ki je najbolj prilagojena potrebam objekta, ki naj ga ogreva, in njegove okolice. Drugi kriterij, ki ga moramo vzeti v presojo pa je učinkovitost izrabe energije, ki jo posamezna toplotna črpalka ponuja.
Različni viri pa prinašajo tudi različne učinkovitosti izrabe energije. Pogled same vrste vira pa so pomemben tudi njegove lastnosti; naprimer temperatura zraka, kemična ustreznost in pretočnost vode ipd. Glede na električno energijo, ki jo toplotna črpalka porabi za lastno delovanje, torej za poganjanje same črpalke, merimo njeno učinkovitost. Toplotna črpalka ima običajno učinkovitost med 200 % in 300 %, kar pomeni, da proizvede 2 krat ali 3 krat toliko toplotne energije, kot je potrebnega dela oz. energije za njeno delovanje. 100 % v tej enačbi pomeni, da je količina energija, ki jo toplotna črpalka proizvede, enaka količini energije, ki bi jo dobili, če bi namesto poganjanja črpalke, za to porabljeno energijo neposredno pretvorili v toploto. Število, ki je bilo zgoraj izraženo v odstotkih, imenujmo tudi grelno število in je izračunano kot razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vloženim delom, ki ga za delovanje potrebuje toplotna črpalka.
Višje je grelno število, bolj učinkovita je toplotna črpalka. Grelno število je tako v veliki meri odvisno od energije, ki jo za lastno delovanje potrebuje toplotna črpalka. Ta energija bo tem manjša, manjše kot bodo temperaturne razlike med toplotnim virom (zrak, zemlja, voda), ki predstavlja izhodišče za črpanje toplote, in zahtevanim ogrevanjem prostorov ali vode. V splošnem torej velja, da je toplotna črpalka bolj učinkovite v krajih, kjer so zime milejše in so s tem tudi viri (zrak, zemlja, voda) toplejši.
Lesena okna so vse bolj »v modi«. Pri prenovi svojih bivališč se zanje ponovno odloča vse več...