Vreme pogosto pomembno vpliva na naša življenja in vsakodnevno dogajanje. Na podlagi vremena in vremenskih obetov načrtujemo različne dogodke, praznovanja in tudi potovanja. Kljub temu, da je vreme tako močno povezano z našim vsakdanjim življenjem, pa le redko pomislimo na to, kaj sploh vreme je in kako napoved vremena vpliva na nas. V tokratnem prispevku zato predstavljamo, kaj vreme je, predstavili pa bomo tudi, kaj je napoved vremena.
Kaj je vreme?
Vreme v osnovi pomeni vse pojave, ki se dogajajo ter pojavljajo v atmosferi našega ali kakega drugega planeta. Ko ljudje uporabljamo besedo vreme, s tem običajno ne mislimo na tako obširno in široko razlago, ampak imamo v mislih bolj različne vremenske pojave, ki so lokacijsko vezani na nek kraj in za katere se zanimamo v določenem časovnem razdobju (običajno nekaj dni). V kolikor nas zanima povprečno vreme za daljše časovno obdobje, to ni več vreme kot tako, ampak se to imenuje podnebje. S pojavi, vremenom in podnebjem se ukvarjajo meteorologi. Oni so tudi tisti, ki že dalj časa opozarjajo na podnebne spremembe – torej na velike spremembe vremena, ki jim bomo priča v prihodnosti (naraščanje morij, višje temperature, itd.). Pri nas se z vremenom ukvarja Agencija Republike Slovenije za okolje –ARSO.
Atmosfera zemlje, v kateri se pojavljajo različni pojavi, ki jih skupno imenujemo vreme, je pravzaprav velik sklenjen in povezan sistem. To pomeni, da manjše spremembe na enem delu atmosfere lahko pomenijo velike, celo gromozanske posledice na nekem drugem območju. Vse ima torej svoje posledice. To je tudi razlog, da so kratkoročne vremenske napovedi lahko netočne oziroma, da imajo meteorologi pri tovrstnih napovedih pogosto težave. Namen meteorologije, znanosti o preučevanju vremena, je zato izboljšati točnost in zanesljivost podatkov pri napovedovanju vremena.
Kot običajne pojave v zemljini atmosferi štejemo: dež, sneg, toča, veter, nevihte, sodrga, itd. Ti pojavi se pojavljajo v nižjih delih atmosfere (troposfera). Na vreme in vremenske razmere vplivajo razlike v energije, ki jo zemlja sprejema od sonca. Ker sončna svetloba na zemljo pada pod različnimi koti, to pomeni, da so različni deli našega planeta različno segreti (po različnih obsegih). Zaradi tega prihaja do temperaturnih razlik, to pa povzroča globalne vetrove in posredno tudi ostale vremenske pojave. Na vreme neposredno vplivajo vlaga, temperatura, oblačnost, hitrost vetra, zračni pritisk in dviganje zraka. Več o vremenu, napovedi vremena in vremenskih pojavih si preberite na: e-vreme.com.
Kaj pa napovedovanje vremena?
Napovedovanje vremena je pravzaprav znanost o napovedovanju stanja naše atmosfere za nek prihodnji čas na nekih določenih lokacijah. Napoved vremena ni nekaj novega, ampak so jo ljudje poznali že v daljni preteklosti. Razlika med preteklimi in današnjimi napovedmi vremena je seveda v tem, da so danes napovedi mnogo bolj točne in zanesljive, močno pa so napredovale tudi tehnike, s katerimi napovejo vreme za prihodnje dni. Napovedovanje vremena danes tako pomeni zbiranje čim večje količine podatkov o trenutnem stanju v atmosferi, pri čemer so v ospredju podatki o vlagi, temperaturi in vetru, nato pa te podatke uporabiti za določanje (napovedovanje, predvidevanje), kako se bo atmosfera razvijala v prihodnje. Napovedi tako vedno temeljijo na podatkih o trenutnem stanju atmosferi in na dosedanjih dognanjih, izkušnjah in znanju stroke. Večje kot je območje, za katerega napovedujemo vreme, večja je verjetnost, da bo napoved netočna oziroma manj natančna.
Še več o vremenu pa na spletnem mestu Accuweather!
Spletna stran www.accuweather.com je spletno mesto, kjer si uporabniki spleta lahko ogledajo...