Pravilno delovanje srca in ožilja je ena najpomembnejših telesnih funkcij. To pomeni, da je vsakršna motnja pri tem delovanju lahko usodna za človekovo zdravje in celo za življenje. V današnjem času namenja tudi stroka vse večjo pozornost ozaveščanju širših množic ljudi o pomenu in delovanju srca in ožilja. Razlog za to je v veliki meri ta, da sodijo bolezni srca in ožilja med najpogostejše vzroke smrti v naši družbi. Ena izmed tovrstnih nevarnih bolezni je tudi možganska kap.
Možganska kap spada med najhujše in hkrati tudi najbolj pogoste zaplete atrijske fibrilacije. Možganska kap je bolezen oziroma najpogostejša motnja srčnega ritma. Prepoznamo jo po nenormalnem krčenju atrijev oziroma preddvorov v zgornjem delu srčne mišice. Simptom, ki spremlja to bolezen oziroma motnjo, je hitro in neredno bitje srca, ki ima nihajočo in preveč visoko frekvenco delovanja. To pomeni, da lahko srčni utrip v takih primerih znaša celo 160 ali celo več utripov na minuto. Ker kri zastaja v levem preddvoru, se na same stene preddvorov pričnejo lepiti delci krvi, to pa poveča nevarnost nastanka krvnih strdkov. Ti lahko zamašijo katero izmed možganskih arterij in tako povzročijo možgansko kap.
Možganska kap je med žilnimi boleznimi po razširjenosti na drugem mestu. To je tudi razlog, da je v razvitih državah med najpogostejšimi vzroki smrti in trajne invalidnosti. Tisti, ki možgansko kap preživijo, pa morajo iti skozi dolgotrajno in zahtevno rehabilitacijo. Veliko lahko storimo, če možgansko kap prepoznamo pravočasno in ustrezno izvedemo prvo pomoč. Najlažje možgansko kap prepoznamo s pomočjo besedice GROM. G – govor (kap prizade ne govor), R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke), O – obraz (asimetrija, povešeni ustni kot), M – minuta (takoj kliči 112). Če se namreč odzovemo pravočasno, je možno izvajanje trombolize oziroma raztapljanje krvnega strdka.